In nekoč je nastalo telo.
Se godilo je lepo.
In potem problem,
Sama pamet namesto srca.
Le o tem, kaj se kupi, kaj proda.
Kdo bo s tabo spal?
S kom se boš igral?
A se boš smejal?
Komu boš prodal, ko nas več ne bo?
Kdo bo zjutraj vstal?
Kdo se bo igral?
A ti bo kaj žal?
Komu boš prodal, ko nas več ne bo?
In nastalo je novo telo.
Ne prijazno, ne toplo.
Kot da se, ne da
Cenit časa in ljubit sveta.
Kot, da ni nam mar,
če se res slabo konča.
Kdo bo s tabo spal?
S kom se boš igral?
A se boš smejal?
Komu boš prodal, ko nas več ne bo?
Kdo bo zjutraj vstal?
Kdo se bo igral?
A ti bo kaj žal?
Komu boš prodal, ko nas več ne bo?
Povejmo jim na glas,
100x v obraz.
Povejmo jim na glas,
Da prihaja čas, ko nas več ne bo.
Povejmo jim na glas,
100x v obraz.
Povejmo jim na glas,
Da prihaja čas, ko nas več ne bo.
Povejmo jim na glas,
100x v obraz.
Povejmo jim na glas,
Da prihaja čas, ko nas več ne bo.