Ko bila sem majhna deklica
Oče me objel je nalahko.
Pod ostrešje doma našega
Mi pokazal je z roko.
Spet vrnile so se lastovke,
To za nas je pravi blagoslov.
Ne pozabi na besede te,
Ki naj čuvajo naš rodni krov.
Kjer lastovke gnezdijo,
So dobri ljudje doma,
življenje prinašajo iz daljnega sveta.
Kjer lastovke gnezdijo,
So dobri ljudje doma,
Družini podarjajo srečo brez gorja.
V naši hiši vsako zdaj pomlad,
čakamo na prve lastovke.
Ko spet priletijo v naši kraj,
Vsak od nas presrečen je.
Spet vrnile so se lastovke,
To za nas je pravi blagoslov.
Ne pozabi na besede te,
Ki naj čuvajo naš rodni krov.
Kjer lastovke gnezdijo,
So dobri ljudje doma,
življenje prinašajo iz daljnega sveta.
Kjer lastovke gnezdijo,
So dobri ljudje doma,
Družini podarjajo srečo brez gorja.